sobo

  • 61sámčevski — a o prid. (á) nanašajoč se na samec 2: samčevska osamljenost, sitnost / peljal jih je v svojo samčevsko sobo samsko sobo …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 62sòstanoválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȍ ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 63vléči — vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ) 1. s silo, usmerjeno proti sebi a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 64vstopíti — in vstópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih // stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 65zapahníti — in zapáhniti em, tudi zapáhniti em dov. (ȋ á; á ā) 1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata // s takim dejanjem narediti,… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 66zapahováti — újem nedov. (á ȗ) dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahoval je in zapahoval, pa ni mogel zapahniti; zapahovati vrata, okna // s takim dejanjem delati, da notranjost česa ni dostopna: zapahovati sobo zapahováti se z zaprtjem… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 67zapréti — prèm dov., zapŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal /… …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 68zasében — bna o prid. (ẹ̑) 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika …

    Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • 69соболь — род. п. я, укр. соболь, болг. соболец суслик , чеш. sobol, слвц. sоbоl᾽, польск. sobol. По видимому, родственно др. инд. c̨abalas, c̨abaras пестрый, пятнистый ; см. Зубатый, AfslPh 16, 413; Уленбек, РВВ 20, 328; Преобр. II, 348. Сомнительно… …

    Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера

  • 70собор — род. п. а. Заимств. из цслав.; ср. др. русск. съборъ (сборъ, Лаврентьевск. летоп.), ст. слав. съборъ συναγωγή (Супр. и др.), первонач. собрание (духовенства) , в конечном счете – калька греч. συναγωγή; см. Ягич, Entstgesch. 264 и сл.; Кречмер, KZ …

    Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера